Ekološka gradnja

Gradnja z naravo – gradnja za naravo

Z gradnjo bistveno posegamo v okolje; bodisi z izkoriščanjem virov, rabo energije, s proizvodnjo odpadkov, z onesnaževanjem zraka, učinkom tople grede, izčrpavanjem ozonskega plašča ali zakisljevanjem tal. Prispevek gradbenega sektorja k tem problemom in posledično tudi njegova odgovornost sta veliko večja, kot se običajno predvideva.

»Gradnja« ni bila nikoli tako zapletena, kot je danes

Če želimo zagotoviti, da se dolgoročno ohrani vrednost danes zgrajenih stavb, je potrebno obravnavati vprašanja »zdrave gradnje« in kakovosti bivalnih okolij stavb. Pogosto je napačno prepričanje, da so zdrave in ekološke stavbe dražje od klasično zgrajenih stavb. Res pa je, da zahtevajo natančne cilje, ki jih je potrebno opredeliti čim prej, še preden arhitekti začnejo z načrtovanjem. To je velik izziv za načrtovalce in za lastnike stavb. Od njihove odločitve je namreč odvisna količina porabljenih virov in obremenitev okolja med gradnjo in med uporabo stavbe – eno, dve ali več generacij.

Trajnost

Trajnost je v sodobnem diskurzu o varstvu okolja postala moden izraz z različnimi definicijami in interpretacijami. Izraz je bil prvotno opredeljen leta 1713 in prihaja iz gozdarskega okolja. Označuje pravilo, da poraba lesa ne sme biti večja od prirastka, kar pomeni, da živimo od obresti in ne od naložbe. To velja tudi za krožno gospodarstvo.

Komisija OZN opredeljuje trajnost kot merilo za človekov razvoj, ki sedanji družbi omogoča zadovoljevanje potreb, ne da bi prihodnjim generacijam odvzela to možnost.

Trajnostno delovanje pomeni upoštevanje socialnih, ekonomskih in ekoloških vprašanj. Gradbeni sektor odlikuje raziskovanje in izvajanje okoljskih meril. Opaziti je mogoče štiri ekološka načela:
  • Izogibanje izkoriščanja neobnovljivih virov. Za to so potrebni naslednji ukrepi: učinkovita raba zemljišč; zmanjšanje porabe primarne energije za obratovanje stavb, ogrevanje in ogrevanje vode; izbira gradbenih  materialov z nizkimi energetskimi potrebami in uporaba recikliranih proizvodov; učinkovita raba virov s preprostimi in kompaktnimi dizajni; trajnost in zanesljivost z dobro zaščitenimi in enostavno zamenljivimi segmenti stavbe.
  • Zagotavljanje trajnosti obnovljivih virov. Les je daleč najpomembnejši obnovljivi vir v gradbeni industriji. Dokler bomo z gozdovi upravljali trajnostno, bodo ti na voljo prihodnjim generacijam. Za vsako ceno se je potrebno izogibati lesu sibirskega, kanadskega ali tropskega izvora, kjer gre za pretirano krčenje gozdov.
  • Zmanjšanje vpliva strupenih odpadkov in ostankov na okolje. Uporaba neobnovljivih goriv ima velike posledice za okolje, kot so učinek tople grede, zakisljevanje tal in prekomerno gnojenje, onesnaževanje zrak
    in morja ter tveganja zaradi jedrske energije. Zmanjšanje uporabe neobnovljivih virov pomeni bistveno zmanjšanje količine strupenih odpadkov in onesnaževanja. Kljub temu pa je potrebno preveriti ali med  roizvodnjo, predelavo, uporabo in odstranjevanjem gradbenih materialov, ne nastajajo strupeni odpadki.
  • Ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vsaka stavba pomeni poseg v naravo in zmanjšuje biotsko raznovrstnost. Pozidavo tal z stavbami in s cestami je potrebno zmanjšati na minimum in jo nadomestiti z  ustreznimi ukrepi. Izkoriščanje in uporaba neobnovljivih virov ogrožata naravne ekološke sisteme, opuščanje navedenega izkoriščanja pa ohranja biološko raznovrstnost.


Izvajanje

Gradnja temelji na partnerstvu med lastniki stavb in podjetji ter ponudniki storitev, kot so arhitekti, inženirji, načrtovalci in gradbena podjetja. Uspeh vsakega gradbenega projekta je odvisen od dobrega partnerstva. Mala in  srednje velika podjetja zaradi omejene zmogljivosti pogosto ne morejo zagotoviti potrebnega znanja. To pomeni, da so izmenjava informacij, timsko delo, posvetovanje in zagotavljanje kakovosti, odločilni dejavniki v  celotnem gradbenem procesu.

Oblikovanje skupin za načrtovanje je smiselno tako pri obsežnih in kompleksnih projektih, kot tudi pri drugih projektih. Specializirani načrtovalci in strokovnjaki pomagajo najti najboljše rešitve za vsak problem. Informacije, ki jih posredujejo nevtralni strokovnjaki, nam pomagajo zlasti v fazi pred načrtovanjem. Bolj ko bodo lastniki stavb in investitorji jasni pri posredovanju svojih zahtev, lažje bodo arhitekti prepoznali in analizirali njihove želje.

Zagotavljanje kakovosti se začne s podporo vlagateljem pri opredelitvi ciljev in ekoloških ter ekonomskih zahtev za načrtovanje in izvajanje. Tako je mogoče načrte in naročila optimizirati in preveriti.

Izvajanje se začne optimalno, ko
  • so neposredno po oddaji naročila izvajalci obveščeni o ekoloških zahtevah;
  • so izvajalcem predloženi seznami z deklaracijami izdelkov vseh gradbenih materialov in kemikalij, ki se uporabljajo na gradbišču;
  • specializirano podjetje preveri skladnost ponudbe ponujenih izdelkov in izvajalca podpre pri verifikaciji ter odobri uporabne produkte;
  • je uporaba predvidenih izdelkov testirana z „ekološkim nadzorom gradnje“ neposredno na gradbišču.
Po izgradnji stavbe sledita ugotovitev doseženih ciljev in nadzor normativov s pomočjo meritev, kot so npr. meritve kakovosti zraka v notranjih prostorih, zračne tesnosti ali prostorske akustike. Idealno je, da se po  dokončanju graditelja podpira pri delovanju in vzdrževanju, da bi bile načrtovane porabe energije dosežene in se s čiščenjem in z vzdrževanjem ne bi vnašalo škodljivih snovi.

Pri certificiranju stavbe in izbiri stavbne oznake je potrebno zagotoviti, da je izveden nadzor kakovosti celotnega gradbenega procesa, vključno z dejansko izvedbo. Le tako se lahko jamči, da je tisto, kar je navedeno na  certifikatu stavbe, tudi narejeno.

Deklaracija produkta

Ekološka deklaracija gradbenih produktov danes nikakor ni običajna oziroma enotno predpisana. Zato so celo strokovnjaki pogosto postavljeni pred izziv, ko se morajo ukvarjati s potrdili o pregledu, parametrih ali s škodljivimi snovmi in z njihovimi učinki. Dodatno otežujoče so tudi različne navedbe proizvajalca, ki so specifične za posamezen produkt. Da bi bila ekološka in zdrava gradnja lahko izvedljiva, obstajajo različne baze  podatkov o produktih.


Tekst: Bmst. Harald Gmeiner, Energieinstitut Vorarlberg, Dornbirn (AT)