Izraba regionalnega lesa
Les v alpski regiji
Les je odlično skladišče ogljikovega dioksida, kar poudarja tudi evropska strategija za spodbujanje bioekonomije. Vendar pa lahko les svojo ekološko vlogo izpolni le, če izvira iz trajnostno upravljanih gozdov in so pri prevozu poštevane emisije ogljikovega dioksida. Prevoz namreč pomembno vpliva na bilanco CO₂ v lesu. Teoretično bi Evropa lahko sama pokrivala svoje potrebe po gradbenem lesu in hkrati ustvarila presežek v višini 18,8 miljonov kubičnih metrov. Kljub temu pa letno Evropska unija uvozi 61 milijonov in izvozi 80 milijonov kubičnih metrov lesa, kar je 122,2 milijonov kubičnih metrov lesa nepotrebnega prevoza.
Evropska unija je bila prva regija v svetovnem merilu, ki je leta 2003 sprejela Akcijski načrt, da bi preprečila uvoz nezakonito posekanega lesa; vendar pa ni nujno, da je v skladu z zakonodajo države izvoznice zakonito posekan les tudi trajnostno upravljan.
V alpskih državah obstajajo najrazličnejša prizadevanja za mobilizacijo danega potenciala in poudarjanje ekoloških prednosti lesnega produkta. Predstavljena dokazila o izvoru lesa in lokalne mreže pomenijo trajnostno gozdarjenje in kratke prevozne poti, ki gredo z roko v roki z izrabo regionalnega lesa.
Francija
Blagovna znamka Bois des Alpes™ (“Alpski les”), registrirana s strani združenj gozdnih skupnosti v francoskih regijah Auvergne-Rhône-Alpes in Provence-Alpes-Côte d’Azur, se zavzema za nakup lokalnih produktov iz lesa najboljše možne kakovosti. Ta les mora izvirati iz gozda na območju francoskih Alp, predelava pa mora potekati na območju francoskega (pred)alpskega prostora.
Da bi s kratkimi prevoznimi potmi, trajnostnim upravljanjem z gozdovi in z visoko kakovostjo (gradbenega) lesa zagotovili prijaznost do okolja, mora biti celotna proizvodna veriga certificirana v skladu s PEFC in/ali FSC. Z Bois des Alpes™ certificirani obrati in s proizvajalci morajo dvakrat letno izvesti management kakovosti. Pri tem sodelujejo tudi druge lokalne iniciative, kot so Bois Qualité Savoie (BQS) ali AOC Bois de Chartreuse.
Razlog za ustanovitev iniciative je bila ugotovitev, da se kljub tehnični kakovosti lokalnega lesa v gradbeništvu uporablja predvsem uvožen les, kar je ekonomsko in ekološko absurdno. S certifikacijo Bois des Alpes™ je regionalna lesna industrija dobila orodje za oglaševanje svojih izdelkov na licu mesta. Hkrati je bila blagovna znamka oblikovana tako, da lahko javni organi certificiranje zahtevajo v postopkih javnih naročil.
Združenje podpira proizvajalce v procesu certifikacije in svetuje podjetjem pri odločitvah glede tega, kateri produkti so lahko proizvedeni lokalno in kdo lahko to stori. Doslej je bilo na ta način uporabljenega več kot 9.000 m³ certificiranega lesa. Glede na to, da izraba 1.000 m³ lokalnega lesa zagotavlja 21 delovnih mest za obdobje enega leta, je to izjemno.
Ekološke prednosti kratkih proizvodnih verig za zmanjšanje emisij s CO₂ so same po sebi razumljive, kar kažejo tudi številke. Skupno ima les s certifikatom Bois des Alpes™ za 30 % manjši CO₂- odtis kot uvožen les, zlasti zaradi kratkih prevoznih poti med žago in gradbiščem. 150 ali le 10 kilometrov namesto siceršnjih 2.000.
Trenutno je certificiranih 43 podjetij s 64 proizvodnimi lokacijami. 18 žag dostavlja alpski les 20 tesarskim in lesnim gradbenim podjetjem; 20 trgovcem z lesom; trem izdelovalcem lepljenega laminiranega lesa in dvema mizarjema. Zahtevni konstrukcijski projekti, kot je npr. šola v mestu Rumilly, ki je dober primer kulture alpske lesene gradnje, so lahko tako uresničeni.
Avstrija
Lesna arhitektura v Vorarlbergu velja za eno najbolj kreativnih v Evropi. Njen uspeh se pripisuje tako kakovosti njenih naravnih virov – gozd prekriva približno tretjino Avstrije, od tega se približno dve tretjini nahajata na višini več kot 1.000 metrov - , kot tudi vpetosti velike mreže udeležencev v gradnjo. S podporo lokalne politike lahko širijo vednost in znanje ter nudijo inovativne rešitve. Nadaljnja predelava lesa deluje kot vir regionalne identitete in ponosa ter kot del gozdarstva igra pomembno vlogo za regionalno gospodarstvo.
Skupina „vorarlberger holzbau_kunst“ je gonilna sila lesne industrije v Vorarlbergu; ustanovljena je bila leta 1957. Njen namen je povezovati vse akterje, da bi še naprej razvijali lokalne vire in krepili že obstoječo lokalno kulturo lesene gradnje. Skupina je s 65 lastniki gozdov, 49 tesarskimi in mizarskimi obrati ter 35 inženirji in arhitekti prisotna v celotnem proizvodnem procesu, njen uspeh pa se kaže v prodaji, ki jo dosegajo ti obrati, v številu delovnih mest in izvoznih kvotah.
Lesna industrija v Vorarlbergu ima tristebrno strategijo: stiki z javnostjo, izobraževanje in usposabljanje ter trženje s ščepcem humorja. „Glasbena lestvica“ lokalne umetnosti lesene gradnje, objavljena vsaki dve leti, spodbuja kakovost oblikovanja in izdelave ter krepi javni interes. Tega še dodatno spodbuja z ogledi stavb pod oglaševalskim sloganom „Kumm Ga Luaga“ („pridi in poglej“).
Bela jelka predstavlja 25 % gozdov v Vorarlbergu. Tradicionalno se je od nekdaj uporabljala kot gradbeni material; ob koncu 20. stoletja pa je padla v pozabo, dokler ni njene vloge v gradbeništvu ponovno obudil projekt EULEADER. Cilji projekta so bili ponovna obuditev starih tradicij, okrepitev regionalne identitete in ustvarjanje novih delovnih mest. Kulturni center Hittisau je bil ob svoji otvoritvi, leta 2002, prva stavba, katere nosilna konstrukcija in fasada sta bili v celoti izdelani iz lokalnega lesa bele jelke.
Blagovna znamka „Bergholz“ je del oznake „UNESCOBiosferni rezervat“, ki je bila leta 2000 podeljena dolini Großes Walsertal. Združenje obrtnikov, žag in gozdarjev potrjuje izvor lesa in njegov proces predelave. Občinsko središče Blons je bilo leta 2004 ena prvih stavb, izdelanih iz certificiranega gorskega lesa.
Blagovna znamka „Vorarlberger Holz“ amči za poreklo lesa iz Vorarlberga (s tolerančnim območjem 15 km). Vsak korak nadaljnje predelave in izvor lesa iz bele jelke nadzorujejo neodvisne agencije.
Vorarlberški pregovor pravi, da hiša zdrži desetkrat dlje, če je les zanjo posekan ob božiču. Poleg luninih men določa kakovost lesa tudi čas sečnje. To upošteva blagovna znamka „Mondholz“ in daje uporabnikom možnost, da sami izberejo, kdaj bo njihov les posekan.
Švica
Herkunftszeichen Schweizer Holz (HSH) je švicarski znak za gozdarstvo in lesno industrijo, ki označuje švicarski izvor lesa in lesenih produktov (vključno z Lihtenštajnom). V primeru, da je produkt sestavljen iz različnih vrst lesa, mora najmanj 80 % lesa izvirati iz Švice ali Lihtenštajna (oziroma 60 % pri treh industrijskih produktih: peletih, ivernih in vlaknenih ploščah). Preostali del mora prihajati iz držav ali regij s primerljivimi proizvodnimi pogoji. Predpisi o oznakah zagotavljajo natančne informacije o različnih produktih. Znak o izvoru se uporablja v celotni lesni industriji: od gozdarskega podjetja prek žage in tesarja do trgovca na drobno.
Nemčija
Iniciativa Holz von Hier je bila ustanovljena, da bi zmanjšali materialne tokove v lesnem sektorju s pomočjo kratkih vrednostnih verig. Oznaka HOLZ VON HIER© (HVH) ustreza zahtevam ISO 14024 (znaki in deklaracije za okolje). V državah izven nemško govorečega okolja se ta oznaka imenuje LOW CARBON TIMBER©.
„Holz von Hier“ velja neodvisno od neke določene geografske regije. Pomembna je razdalja prevoza v proizvodni verigi in ne pripadnost določeni regionalni skupini ali upravni enoti.
Na tem področju delujejo tudi, predvsem z javnimi sredstvi:
Italija
Magnifica Comunità di Fiemme je bila ustanovljena leta 1111. Predstavlja prebivalce doline Fiemme in igra osrednjo vlogo pri varovanju dragocenega lokalnega lesa. Poleg tega upravlja s kmetijskimi površinami in z gozdovi v občinski lasti, s čimer zagotavlja neprekinjen razvoj gozda. Konzorcij Il Legno di Fiemme je bil ustanovljen, da bi zaščitil izvor lesa, ki se goji in predeluje v dolini Fiemme, in zagotavljal njegovo kakovost.
Standard “Les iz province Torino” (LPT) zagotavlja lokalni izvor in predelavo produktov iz lesa. Podjetja, ki se oznaki priključijo, uporabljajo les primarno iz province Torino. To je zagotovljeno z nadzornim sistemom, ki mora izpolnjevati tudi PEFC-certificiranje. Sedem sodelujočih podjetij je v letu 2016 predelalo več kot 7.000 ton lesa, od tega 28 % iz province Torino.
Iniciativa 12-to-many se zavzema za vzpostavitev mreže znotraj vrednostne verige lesa, da bi lahko nudila produkte in storitve, ki so hkrati gospodarski in socialni ter imajo tudi nizek ekološki odtis. Sestavni deli te iniciative so: PEFC-certifikacija predelovalne verige; sledljivost surovin in korakov obdelave; priprava okoljske bilance vključno z Life-Cycle-Assessment; zagotavljanje kakovosti v procesu razvoja produkta s prikazom funkcij kakovosti; ocena gospodarske učinkovitosti pri vseh vključenih akterjih.
Slovenija
Uporabo lesa v Sloveniji spodbujajo različne institucije in iniciative ter vsakoletne prireditve:
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: Akcijski načrt „Les je lep“;
- „SPIRIT Slovenija“ – Javna agencija za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije: Spodbujanje uporabe lesa;
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Gozdni sklad za spodbujanje rabe lesa.
- Univerza v Ljubljani: „Charm of Wood“,
- Festival “Odprte hiše Slovenije”,
- Gospodarsko-arhitekturni forum,
- Festival “Wood Icon“,
- Mesec oblikovanja,
- Prireditve južnoevropskega centra za kreativno gospodarstvo BigSEE
- Forum „Bivanje z lesom“: SloWOODlife,
- Različne lokalne iniciative za trženje lokalnega lesa in lokalnih proizvajalcev.